The end of humanism as the locus of Pirjevec's thinking
Abstract
In his reflection upon the crisis of humanism, the Slovenian literary theorist and philosopher Dušan Pirjevec proceeds from the critique of the humanistic orientation as represented by poststructuralist philosophers in the 1960s, but treats the problem of the “end of humanism” in a much more complex light of nihilism of the epoch of the world. At the same time, direct existential experience from the Second World War as well as with the totalitarian ideologies that marked the 20th century was of crucial importance for his understanding of the problem of humanism. Pirjevec developed his key philosophical insights mainly in his studies on the European novel ranging from Cervantes to Robbe-Grillet, following the basic existential orientation that it is necessary, before any (revolutionary) attempt to assert the ideas of “new humanity,” to recognize the human ethos.
Keywords
Dušan Pirjevec, humanism, nihilism, revolution, History of Being, European novel
References
Derrida, J. (1999). Fines Hominis. P. Engelmann (Hrsg.). Randgänge der Philosophie
(pp. 133-157). Wien: Passagen.
Dostoevskij, F. D. (1975). Die Brüder Karamasow (Trad. H. Ruoff und R. Hoffmann).
Stuttgart: Heyne.
Grafenauer, N. (1982). Roža ničesar, nikogaršnja roža [Die Rose von niemand, die
Niemandsrose]. T. Hribar (Ed.). Pirjevčev zbornik (pp. 210–231). Maribor: Obzorja.
Heidegger, M. (1977). Der Ursprung des Kunstwerkes. F. W. von Herrmann (Hrsg.).
Holzwege (GA 5). (pp. 1-74). Frankfurt a. M.: Klostermann.
Heidegger, M. (1978). Brief über den Humanismus. F. W. von Herrmann (Hrsg.).
Wegmarken (GA 9). (pp. 313-364). Frankfurt a. M.: Klostermann.
Hribar, T. (Ed.). (1982). Pirjevčev zbornik. Maribor: Obzorja.
Hribar, T. (1982a). Revolucija, katarza in imitatio Christi [Revolution, Katharsis und
imitatio Christi]. Pirjevčev zbornik (pp. 232-279). Maribor: Obzorja.
Jünger, E. (1991). An der Zeitmauer (Sämtliche Werke VIII). Stuttgart: Klett Cotta.
Kafka, F. (1971). Der Prozeß. Frankfurt a. M.: Suhrkamp.
Komel, D. (1996). Razprtost prebivanja. O razmejitvi filozofske antropologije in
hermenevtične fenomenologije. Ljubljana: Nova revija.
Murn, J. (1967). Topol samujoč. D. Pirjevec (Ed). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pirjevec, D. (1964). Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1968). Vprašanje o humanizmu. Problemi, 62, pp. 238–255.
Pirjevec, D. (1972). Med Marxom in Stalinom. Aktualnost misli Hegla, Marxa in Lenina.
Anthropos – Teorija in praksa. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pirjevec, D. (1979). Evropski roman. J. Kos (Ed.). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979a). Ob Sartrovem Gnusu [Zu Sartres Der Ekel]. Evropski roman (pp.
27-48). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979b). Franz Kafka in evropski roman [Franz Kafka und der europäische
Roman]. Evropski roman (pp. 173-230). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec D. (1979c). Revolucija in njena resnica. Evropski roman (pp. 323-398).
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979d). Smrt in akcija. Evropski roman (pp. 273-322). Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Pirjevec. D (1979e). Bratje Karamazovi in vprašanje o Bogu. Evropski roman (pp. 575
702). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1986). Dnevnik in spominjanja. Nova revija, V (45), pp. 24–78.
Pirjevec, D. (1991). Filozofija in umetnost in drugi spisi. I. Zabel (Ed.). Ljubljana: Aleph.
Pirjevec, D. (1991a). Revolucija in njena dramaturgija. Filozofija in umetnost in drugi
spisi (pp. 155-188). Ljubljana: Aleph.
Pirjevec, D. (1991b). Andrićev na Drini most. Filozofija in umetnost in drugi spisi (pp.
123- 54). Ljubljana: Aleph.
Sophokles (1938). Tragödien des Sophokles. (Übers. R. Woerner). Leipzig: Insel Verlag.
Urbančič, I. (1986). Re-evolucija biti. Pirjevčeva osnovna misel in njeno obzorje. Nova
revija, V (45), pp. 107-114.
Vodopivec, V. (1968). Strukturalistična kritika humanistične zavesti. Sodobnost, XVI (2),
pp. 113–116.