El final del humanismo como lugar del pensar de Pirjevec
Resumen
En su reflexión acerca de la crisis del humanismo, el teórico literario y filósofo esloveno Dušan Pirjevec parte de la critica a la orientación humanista representada por los filósofos postestructuralistas de la década de 1960, pero aborda el problema del “fin del humanismo” de una manera mucho más compleja a la luz del nihilismo de la época del mundo. La experiencia existencial directa de la segunda guerra mundial, así como de las ideologías totalitarias que marcaron el siglo XX, fue de crucial importancia en su comprensión del problema del humanismo. Pirjevec desarrolló sus intuiciones filosóficas clave principalmente en sus estudios acerca de la novela europea desde Cervantes hasta Robbe-Grillet, siguiendo la orientación existencial que es necesaria para reconocer el ethos humano, antes de cualquier intento (revolucionario) de afirmar las ideas de la “nueva humanidad”
Palabras clave
Dušan Pirjevec, humanismo, nihilismo, revolución, historia del ser, novela europea
Referencias
Derrida, J. (1999). Fines Hominis. P. Engelmann (Hrsg.). Randgänge der Philosophie
(pp. 133-157). Wien: Passagen.
Dostoevskij, F. D. (1975). Die Brüder Karamasow (Trad. H. Ruoff und R. Hoffmann).
Stuttgart: Heyne.
Grafenauer, N. (1982). Roža ničesar, nikogaršnja roža [Die Rose von niemand, die
Niemandsrose]. T. Hribar (Ed.). Pirjevčev zbornik (pp. 210–231). Maribor: Obzorja.
Heidegger, M. (1977). Der Ursprung des Kunstwerkes. F. W. von Herrmann (Hrsg.).
Holzwege (GA 5). (pp. 1-74). Frankfurt a. M.: Klostermann.
Heidegger, M. (1978). Brief über den Humanismus. F. W. von Herrmann (Hrsg.).
Wegmarken (GA 9). (pp. 313-364). Frankfurt a. M.: Klostermann.
Hribar, T. (Ed.). (1982). Pirjevčev zbornik. Maribor: Obzorja.
Hribar, T. (1982a). Revolucija, katarza in imitatio Christi [Revolution, Katharsis und
imitatio Christi]. Pirjevčev zbornik (pp. 232-279). Maribor: Obzorja.
Jünger, E. (1991). An der Zeitmauer (Sämtliche Werke VIII). Stuttgart: Klett Cotta.
Kafka, F. (1971). Der Prozeß. Frankfurt a. M.: Suhrkamp.
Komel, D. (1996). Razprtost prebivanja. O razmejitvi filozofske antropologije in
hermenevtične fenomenologije. Ljubljana: Nova revija.
Murn, J. (1967). Topol samujoč. D. Pirjevec (Ed). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pirjevec, D. (1964). Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1968). Vprašanje o humanizmu. Problemi, 62, pp. 238–255.
Pirjevec, D. (1972). Med Marxom in Stalinom. Aktualnost misli Hegla, Marxa in Lenina.
Anthropos – Teorija in praksa. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pirjevec, D. (1979). Evropski roman. J. Kos (Ed.). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979a). Ob Sartrovem Gnusu [Zu Sartres Der Ekel]. Evropski roman (pp.
27-48). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979b). Franz Kafka in evropski roman [Franz Kafka und der europäische
Roman]. Evropski roman (pp. 173-230). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec D. (1979c). Revolucija in njena resnica. Evropski roman (pp. 323-398).
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1979d). Smrt in akcija. Evropski roman (pp. 273-322). Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Pirjevec. D (1979e). Bratje Karamazovi in vprašanje o Bogu. Evropski roman (pp. 575
702). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pirjevec, D. (1986). Dnevnik in spominjanja. Nova revija, V (45), pp. 24–78.
Pirjevec, D. (1991). Filozofija in umetnost in drugi spisi. I. Zabel (Ed.). Ljubljana: Aleph.
Pirjevec, D. (1991a). Revolucija in njena dramaturgija. Filozofija in umetnost in drugi
spisi (pp. 155-188). Ljubljana: Aleph.
Pirjevec, D. (1991b). Andrićev na Drini most. Filozofija in umetnost in drugi spisi (pp.
123- 54). Ljubljana: Aleph.
Sophokles (1938). Tragödien des Sophokles. (Übers. R. Woerner). Leipzig: Insel Verlag.
Urbančič, I. (1986). Re-evolucija biti. Pirjevčeva osnovna misel in njeno obzorje. Nova
revija, V (45), pp. 107-114.
Vodopivec, V. (1968). Strukturalistična kritika humanistične zavesti. Sodobnost, XVI (2),
pp. 113–116.